Natalija Gros, plezalka

sreda, 11. november 2009

Zvezde letošnje sezone

Sezona se hitro bliža k koncu in kar ne morem verjeti, da se je spet obrnilo eno leto in da bo ta vikend spet stara, dobra tekma v Kranju na Zlatem polju. Zdi se mi kot bi bilo včeraj, ko sem se vozila na finale in študirala, kaj bi si dala za glasbeno željo, da me ponese še višje! Naposled sem izbrala znano "Don't stop me now", ki me ob ponovnem poslušanju vedno znova ponese nazaj na tisto noro energijo v zraku!:) Ta vikedn pa bom že osmič nastopila na tekmi za svetovni pokal v Kranju pred domačo publiko. In nastopat pred njo je vedno nekaj posebnega.

Letošnja sezona je bila res polna in intenzivna, a sem uživala v vsakem trenutku, ko sem lahko počela to kar trenutno najraje počnem - tekmujem. Letos sem naredila velik napredek v tem, da sem se resnično v sebi naslonila nase in začela verjet in zaupat v svoje znanje in sposobnosti. Še bolj intenzivno sem začutila gibanje na steni, lahkotnost in njegovo popolnost, ki je še toliko bolj prišla do izraza po projekciji filma "Chalk & Chocolate", ki mi je predstavljal velik mejnik v mojem življenju in sem se s tem razbremenila spon moje preteklosti. Poleg tega sem več plezala v skali, kar mi je dalo še nek nov zagon in dodaten občutek za gibanje na steni. Bolder tekme so bile letos zelo uspešne in 3. mesto v skupni razvrstitvi svetovnega pokala je bil zame res lep dosežek in nagrada. Začutila sem namreč kako blizu sem svojim največjim ciljem in kakšen napredek sem naredila v plezanju bolderjev, predvsem v polfinalih svetovnega pokala.

Tudi sezona v težavnosti se je začela zelo dobro, in z stopničkami v Chamonix-u in zmago na mastru v Serre Chevalier-ju sem dobila potrditev, da sem tudi v težavnosti izjemno dobro pripravljena.

To so tiste najsvetlejše zvezde v moji letošnji sezoni na katere sem zelo ponosna. So pa tudi tiste malo manj svetle, za katere bi si želela da bi bile svetlejše. Priznam, da mi puščajo grenak priokus, saj vem, da sem bila na vseh tekmah fizično super pripravljena, a me je izdala glava. A to je tekma in tako pač je. O rešitvi in analizi tega, bom razmišljala po koncu sezone.

Zdaj namreč ostaja v igri še tekma v Kranju, kjer se bom borila do konca. Izgubit nimam prav nič, zato si ta vikend, preden naredim piko na i svoji letošnji tekmovalni sezoni, želim da začutim sproščenost, mirnost in svoje gibanje na steni. Samo to in svojo borbenost ter napadalnost si želim. In tokrat vem, da bodo te občutki tam, ko jih bom najbolj potrebovala. Kljub nekaterim malo manj svetlim zvezdam letošnje sezone, vem da bom uspela odplezat tako kot sem sposobna. Odločila sem se da vem, da to preprosto bo tako in pika! Mirno, sproščeno in za svojo dušo! Vem pa tudi, da mi bo pozitivna energija slovenske publike k temu vsekakor pripomogla!

Se vidimo potem v Kranju!:)

sobota, 28. april 2012

Lep in topel pozdravček!:)

...Ena "zgodbica" iz knjige, ki jo trenutno prebiram.. Prej pa še malo novosti kaj se mi sploh dogaja v življenju, zdaj ko nimam vsak vikend tekme..
Ni prav veliko novega, razen to, da 4. letnik Fakultete za šport, počasi teče h koncu in me v juniju, tokrat brez "izgovorov" čakajo izpiti in želim si jih naredit čim več, da bo poleti čim več časa za nove dogodivščine, faks pa čim prej zaključen in spravljen pod streho..:)

Da pa mi ni preveč dolgčas, sem se že septembra odločila svoje plezalno znanje tudi začet prenašat naprej na mlajši rod, tako da zdaj dvakrat na teden posredujem svoje izkušnje mladim Korenjakom v klubu v Dragomerju in moram reči, da res uživam. Uživam ob tem ker lahko dajem svoje znanje naprej in ker ga otroci cenijo in imamo podobne poglede na filozofijo plezanja. Drugače pa plezam v skali, za svojo dušo, iščem napredek v plezanju tudi tam, kjer sem ga prej spregledala, sestavljam svojo sestavljanko in jo poskušam oblikovati po svojih načelih, svojih mnenjih, vmes pa se mi ponudi še kakšna lepa nova priložnost, kot je pisanje kakšnega članka in kakšno predavanje,.. in tako se poiskušam znajti v novi situaciji po svojih najboljših močeh.

Po decemberski razstavi ideja o plezalnem taboru še vedno živi, tako da jo bomo sredi julija z Zvezo prijateljev mladine tudi izpeljali in sicer v Kranjski Gori, kjer bomo obiskali bližnja plezališča in otroke spoznali bližje s plezanjem ter ostalimi športnimi aktivnostmi. Se že veselim!:)

V namenu čez nekaj časa vsekakor tudi osvežitev spletne strani, tako in drugače, je potrebno "zmenjat ploščo", saj je večina stvari preteklost, sicer res lepa, z mnogimi lepimi spomini in dogodivščinami, ampak življenje teče dalje in prav ničesar več ni v meni, kar bi si želelo nazaj v tekmovalne vode. Ne čutim namreč nobenega obžalovanja, ko danes spremljam naše po tekmah svetovnega pokala, čeprav pogrešam energijo tekme na vsake toliko časa, predvsem tiste trenutke ko sem bila sama s sabo na steni in so me prevevali različni občutki, a cilj vseh je bil zmaga nad samo sabo, v srcu pa je bila ena velika ljubezen do tega kar počnem. Res čudoviti občutki, ampak verjamem, da jih lahko prav tako najdem v skali in drugih življenksih situacijah, kjer mi izkušnje iz tekmovanj in celotnega, mojega plezalnega procesa vsak dan pomagajo premagovat izzive. Vsak dan se spomnim na kakšne lekcije, ki mi jih je posredoval trener ali pa sem jih doumela sama, samo da jih je tokrat potrebno uporabit v drugačni situaciji, ki je hkrati veliko bolj življenjska.

Priznam, da sem dobro, da imam vse kar potrebujem za to da stremim naprej v svojo prihodnost in vsak dan si poiskusim narediti čim lepši, meni čim lažji v smislu, da se poiskušam ne sekirat za nepotrebne stvari in se jim raje nasmejim. Včasih uspe bolj, včasih manj, hkrati pa iščem in spoznavam naprej svoje sanje, samo sebe in se prepuščam toku življenja. Ne vem kam me bo naplavil tok, ampak verjamem, da bo vse ok, kakor koli se mi bo življenje odvilo.

Zato en lep topel objem in nasmeh pošiljam vsem, ki ste si vzeli čas, da ste prebrali te vrstice, če pa vas zanima še tale spodnji malo daljši odstavek, pa nekaj v malo drugačen razmislek..:) Pa lepe prvomajske praznike!

pozdravček,

Naty

"Kadar ljubimec išče, nikoli ne išče, ne da bi ga ljubljena iskala.
Ko je blisk ljubezni zadel to srce, vedi, da je ljubezen v onem srcu.
Ko v tvojem srcu raste ljubezen do boga, te bog nedvomno ljubi.
Noben zvok ploska ne pride od ene roke, brez druge roke.

Božanska modrost je usoda in na njen ukaz se ljubimo.
Ta prvi ukaz pravi, da je vsak del sveta v paru s svojim drugom.
Za modrega je Nebo moški in Zemlja ženska:
Zemlja goji, kar pade z Neba.
Ko zemlja nima toplote, jo pošlje Nebo;
ko izgubi svežino in vlago, ju Nebo obnovi.

Nebo gre po svojih obhodih, kot mož, ki kupuje za ženo;
in Zemlja je gospodinja: skrbi za rojstva in doji, kar rojeva.
Glej na Nebo in Zemljo; kot da sta obdarjena z razumom, ker opravljata delo razumnih bitij.

Čemu silita skupaj kot ljubimca, če ne bi uživala drug v drugem?
Kako bi brez Zemlje cvetela roža in drevo?
Kaj bi ustvarila voda in toplota Neba?
Kot je bog dal željo moškemu in ženski zato,
da bi svet ohranil z njuno združitvijo,
tako je vzgojil v vsakem delu bivajočega željo po drugem delu.

Dan in Noč sta na zunaj sovražnika;
vendar oba izpolnjujeta en namen,
ko vsak ljubi drugega, da bi opravila svoje skupno delo.
Brez Noči bi narava Človeka ne prejela dohodka
in Dan bi ne mogel ničesar potrošiti."

(pesem muslimanskega pesnika Rumu-ja, v knjigi E.Fromm; Umetnost ljubezni in življenja)

ponedeljek, 16. januar 2012