Natalija Gros, plezalka

Ime: Natalija
Priimek: Gros
Datum in kraj rojstva: 29.11.1984, Kranj
Kraj bivanja: Ljubljana
Višina: 1,56m
Teža: 49kg
Klub: Alpinistični odsek Kranj
Status: študentka Fakultete za šport
Hobiji: ples, tek, učenje tujih jezikov,..
Sponzorji: Red Bull, Volksbank, avtohiša Sawal, La Sportiva, Moon climbing, Chimapnzee bar
Trener: Aleš Jensterle
Zaposlena: Ministrstvo za notranje zadeve
Avto: sponzorska, črna Opel corsa
Glasba: Vanessa Mae, U2, Enya, Madonna, Tupac..
Film: Pulp Fiction, Million dollar baby, Matrix, Godfather..
Nanizanka: Prijatelji - Friends
Igralec(ka): Al Pachino, Natalie Portman
Pijača: Red Bull, voda, čaji
Hrana: čokolada, pire krompir
Mesto: Salzburg, Novi sad
Destinacije: Tajska, Južna Amerika, Avstralija, Kanada, Španija
Knjiga: Jonatan Livingston Galeb, Pot samouresničevanja, Poroka z budo..
Žival: lev/levinja, konj, pajek
Barva: roza, rdeča, črna, bela
Citat: "It's the magic in risking everything for a dream that no one sees but you."

S športnim plezanjem se ukvarjam že od svojega 6. leta. Takrat je bil poleg gimnastike to zame še en hobi, ki pa je kasneje prerastel vsa moja pričakovanja, in tako rekoč postal način življenja. S tekmami sem se prvič srečala pri 9-ih letih, in od takrat naprej se ne morem ločit od te "zasvojenosti". Razen v 4. letniku srednje šole sem zaradi šolskih obveznosti, in prenasičenosti s treningi, za osem mesecev postavila plezalke v kot, in uživala življenje navadnih smrtnikov.

Kmalu po prvih tekmah, so se začeli kazati prvi vidnejši rezultati, tudi na mednarodnih tekmovanjih, česar mi sprva zaradi strahu pred višino in padcem niso prisojali. Kmalu so se začeli resnejši treningi in priprave na mladinska, svetovna prvenstva, kjer sem v petih letih vsako leto nazaj prišla s kolajno. Trikrat z zlato, ter dvakrat s srebrno. Pri šestnajstih letih pa sem smela zečeti tekmovati tudi v članski reprezentanci, in si že na svoji prvi tekmi priplezala finale.

V tem času sem nanizala kar nekaj lepih rezultatov, najbolj pa sem ponosna na naslov evropske podprvakinje, 3. mesta v skupni razvrstitvi SP 2004, svoje prve zmage v težavnosti svetovnega pokala 2004, 2. mesta na svetovnih igrah 2005, 4. mesta na evropskem prvenstvu v balvanskem plezanju 2007, skupne zmage leta 2007 v kombinaciji ter 3. mesta v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v balvanih ter na vse ostale stopničke in uvrstitve v finala svetovnega pokala.. Poleg tega pa še na smer Histerija, z oceno 8c+, katero sem letos kot 4. ženska na svetu uspela preplezat v domačem plezališču v Mišji peči. Pri vsem tem pa ima veliko vlogo moj trener Aleš Jensterle, ki ima tudi zasluge za te lepe rezultate in sem mu resnično hvaležna za ves njegov trud in čas, ki ga vlaga v moj napredek.

Zdaj je plezanje zame tako užitek, veselje, hobi, kot že na pol služba. V teh parih letih ko bom še tekmovala, pa si želim čim boljših uvrstitev med najboljše, najbolj pa čim več priplezanih vrhov! Kaj bo pa po tem, bom pa še vidla.. Se puščam presenetit.

sobota, 28. april 2012

Lep in topel pozdravček!:)

...Ena "zgodbica" iz knjige, ki jo trenutno prebiram.. Prej pa še malo novosti kaj se mi sploh dogaja v življenju, zdaj ko nimam vsak vikend tekme..
Ni prav veliko novega, razen to, da 4. letnik Fakultete za šport, počasi teče h koncu in me v juniju, tokrat brez "izgovorov" čakajo izpiti in želim si jih naredit čim več, da bo poleti čim več časa za nove dogodivščine, faks pa čim prej zaključen in spravljen pod streho..:)

Da pa mi ni preveč dolgčas, sem se že septembra odločila svoje plezalno znanje tudi začet prenašat naprej na mlajši rod, tako da zdaj dvakrat na teden posredujem svoje izkušnje mladim Korenjakom v klubu v Dragomerju in moram reči, da res uživam. Uživam ob tem ker lahko dajem svoje znanje naprej in ker ga otroci cenijo in imamo podobne poglede na filozofijo plezanja. Drugače pa plezam v skali, za svojo dušo, iščem napredek v plezanju tudi tam, kjer sem ga prej spregledala, sestavljam svojo sestavljanko in jo poskušam oblikovati po svojih načelih, svojih mnenjih, vmes pa se mi ponudi še kakšna lepa nova priložnost, kot je pisanje kakšnega članka in kakšno predavanje,.. in tako se poiskušam znajti v novi situaciji po svojih najboljših močeh.

Po decemberski razstavi ideja o plezalnem taboru še vedno živi, tako da jo bomo sredi julija z Zvezo prijateljev mladine tudi izpeljali in sicer v Kranjski Gori, kjer bomo obiskali bližnja plezališča in otroke spoznali bližje s plezanjem ter ostalimi športnimi aktivnostmi. Se že veselim!:)

V namenu čez nekaj časa vsekakor tudi osvežitev spletne strani, tako in drugače, je potrebno "zmenjat ploščo", saj je večina stvari preteklost, sicer res lepa, z mnogimi lepimi spomini in dogodivščinami, ampak življenje teče dalje in prav ničesar več ni v meni, kar bi si želelo nazaj v tekmovalne vode. Ne čutim namreč nobenega obžalovanja, ko danes spremljam naše po tekmah svetovnega pokala, čeprav pogrešam energijo tekme na vsake toliko časa, predvsem tiste trenutke ko sem bila sama s sabo na steni in so me prevevali različni občutki, a cilj vseh je bil zmaga nad samo sabo, v srcu pa je bila ena velika ljubezen do tega kar počnem. Res čudoviti občutki, ampak verjamem, da jih lahko prav tako najdem v skali in drugih življenksih situacijah, kjer mi izkušnje iz tekmovanj in celotnega, mojega plezalnega procesa vsak dan pomagajo premagovat izzive. Vsak dan se spomnim na kakšne lekcije, ki mi jih je posredoval trener ali pa sem jih doumela sama, samo da jih je tokrat potrebno uporabit v drugačni situaciji, ki je hkrati veliko bolj življenjska.

Priznam, da sem dobro, da imam vse kar potrebujem za to da stremim naprej v svojo prihodnost in vsak dan si poiskusim narediti čim lepši, meni čim lažji v smislu, da se poiskušam ne sekirat za nepotrebne stvari in se jim raje nasmejim. Včasih uspe bolj, včasih manj, hkrati pa iščem in spoznavam naprej svoje sanje, samo sebe in se prepuščam toku življenja. Ne vem kam me bo naplavil tok, ampak verjamem, da bo vse ok, kakor koli se mi bo življenje odvilo.

Zato en lep topel objem in nasmeh pošiljam vsem, ki ste si vzeli čas, da ste prebrali te vrstice, če pa vas zanima še tale spodnji malo daljši odstavek, pa nekaj v malo drugačen razmislek..:) Pa lepe prvomajske praznike!

pozdravček,

Naty

"Kadar ljubimec išče, nikoli ne išče, ne da bi ga ljubljena iskala.
Ko je blisk ljubezni zadel to srce, vedi, da je ljubezen v onem srcu.
Ko v tvojem srcu raste ljubezen do boga, te bog nedvomno ljubi.
Noben zvok ploska ne pride od ene roke, brez druge roke.

Božanska modrost je usoda in na njen ukaz se ljubimo.
Ta prvi ukaz pravi, da je vsak del sveta v paru s svojim drugom.
Za modrega je Nebo moški in Zemlja ženska:
Zemlja goji, kar pade z Neba.
Ko zemlja nima toplote, jo pošlje Nebo;
ko izgubi svežino in vlago, ju Nebo obnovi.

Nebo gre po svojih obhodih, kot mož, ki kupuje za ženo;
in Zemlja je gospodinja: skrbi za rojstva in doji, kar rojeva.
Glej na Nebo in Zemljo; kot da sta obdarjena z razumom, ker opravljata delo razumnih bitij.

Čemu silita skupaj kot ljubimca, če ne bi uživala drug v drugem?
Kako bi brez Zemlje cvetela roža in drevo?
Kaj bi ustvarila voda in toplota Neba?
Kot je bog dal željo moškemu in ženski zato,
da bi svet ohranil z njuno združitvijo,
tako je vzgojil v vsakem delu bivajočega željo po drugem delu.

Dan in Noč sta na zunaj sovražnika;
vendar oba izpolnjujeta en namen,
ko vsak ljubi drugega, da bi opravila svoje skupno delo.
Brez Noči bi narava Človeka ne prejela dohodka
in Dan bi ne mogel ničesar potrošiti."

(pesem muslimanskega pesnika Rumu-ja, v knjigi E.Fromm; Umetnost ljubezni in življenja)

ponedeljek, 16. januar 2012