Poseben preventivni ukrep
– CEPLJENJE. S cepljenjem se uspešno zaščitimo pred hepatitisom A, trebušnim tifusom in otroško paralizo, precej manj uspešno pa pred kolero. Cepljenje je potrebno opraviti vsaj dva tedna pred potovanjem.
Na splošno sicer zdravim ljudem ne priporočamo kemoprofilakse (preventivnega jemanja antibiotikov) bolezni, ki se prenašajo z vodo in hrano.
SKUHAJ – OLUPI – ALI NE JEJ !!!!!
Preprosto priporočilo, ki ga je treba upoštevati vedno in povsod. Zmotno je splošno prepričanje, da je hrana v boljših hotelih neoporečna, kajti tudi v najboljših restavracijah v tropih na morejo sterilizirati vseh jedi (jajc, solat..). Dietni prekrški ljudem pokvarijo potovanje, lahko pa celo ogrozijo njihovo življenje.
UMIVANJE ROK je najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb, ki se širijo preko okužene hrane in vode.
2. BOLEZNI, KI JIH PRENAŠAJO RAZLIČNI VEKTORJI – komarji, muhe, bolhe in klopi: malarija, denga, rumena mrzlica, kuga, japonski encefalitis, ….
MALARIJA: je najpomembnejša in najpogostejša tropska bolezen, ki jo prenašajo samice komarjev iz rodu Anopheles. Danes je široko razširjena v tropskem in subtropskem pasu, kjer domačini pogosto prebolijo več okužb letno in pridobijo delno imunost. Glavni dejavniki, ki vplivajo na umrljivost zaradi malarije, so prepozna diagnoza in prepozen začetek zdravljenja ter visoka starost bolnika.
Klinična slika: značilni znaki – mrzlica, visoka telesna temperatura (39-41,5°C), ki se pojavlja v različnih časovnih intervalih, in potenje; nespecifični znaki – glavobol, mišične bolečine, zaspanost, izguba apetita. Poleg naštetih so možni še drugi znaki: bruhanje, driska, povečana vranica in jetra, suh kašelj, pospešeno dihanje. Samo na osnovi klinične slike ne moremo postaviti diagnoze malarije.
Sum na malarijo postavimo na osnovi anamnestičnih podatkov (bivanje v endemskem območju v zadnjih 2-3 letih), klinične slike in laboratorijskih značilnosti. Diagnozo potrdimo s prisotnostjo povzročiteljev v gosti kaplji krvi.
Zdravljenje: pri neodpornih osebah predstavlja malarija nujno stanje, ki zahteva takojšnjo postavitev diagnoze in ustrezno zdravljenje. Zato je potrebno ob sumu na malarijo TAKOJ poiskati zdravniško pomoč.
Stand-by terapija – samozdravljenje- izjemoma, kadar je velika verjetnost, da gre za malarijo, zdravniška pomoč pa ni dosegljiva v 24 urah.
Ob vsakem povišanju telesne temperature PO vrnitvi iz tropov je potrebno izključiti malarijo. Na svoje zdravstveno stanje moramo biti pozorni še 1 leto po vrnitvi iz krajev, kjer je malarija.
Preventiva malarije
a. Zaščita pred piki komarjev: komarji, ki prenašajo malarijo, so aktivni med sončnim zahodom in sončnim vzhodom, če je le mogoče se v tem času izogibamo aktivnosti na prostem. Zaščitimo se z nošenjem zaščitnih oblačil (hlače z dolgimi hlačnicami, obleko/srajce z dolgimi rokavi in svetlih barv, nogavice in zaprte čevlje). Na obleko nanesemo repelente, ki vsebujejo permetrin in na ta način preprečimo pike komarjev skozi obleko. Na nepokrite predele telesa pa nanesemo repelente-snovi, ki s svojim vonjem odganjajo mrčes in vsebujejo DEET (dietil-3metilbenzamid). V bivalnih prostorih brez klime uporabljamo zaščitne mreže, po možnosti impregnirane s permetrinom. Mreže morajo biti dovolj velike in nepoškodovane, pred spanjem pa jih zatlačimo pod posteljni vložek.
b. Kemoprofilaksa malarije: poznamo več vrst zdravil, ki nudijo dobro zaščito pred malarijo. Izbira kemoprofilaktičnega sredstva je odvisna od načina in trajanja potovanja, zdravstvenega stanja potnika…. Od vrste zdravila je odvisna shema jemanja.
Upoštevati moramo, da nobeno sredstvo ni 100% zanesljivo.